Avrikljeva pot

četrtek, 3. maja 2018, avtor Maja Fras

V petek 27. aprila smo se ob 7. zjutraj odpravili na pot z avtobusom iz Frama proti Lovrencu na Pohorju. Skoraj poln avtobus, kar 47 planink in planincev se nas je zbralo, da si ogledamo prečudovito lepoto narave – zaščiteno rožo avrikelj ali po slovensko lepi jeglič.

Pot nas je vodila po Dravski dolini do Dravograda, nato po Mežiški do Žerjava. Ob poti smo spoznali nekaj podatkov o Meži, Ravnah na Koroškem (Guštanj po starem), Prevaljah in  Mežici. Vožnjo smo si krajšali s prebiranjem koroških zgodb in legend avtorja Vinka Möderndorferja. 

Pred Žerjavom smo se ustavili na parkirišču rudnika Mežica in pozajtrkovali ter se pripravili za hojo. V naselju Žerjav (nmv 536m) smo v urejeni koloni po ena, ki je trajala skoraj ves dan, začeli vzpon  po travniku in nato po strmem gozdu do grebena Pogorevc, nato po grebenu do lovske koče Dukles (nmv 1050 m). Ves čas smo lahko opazovali Uršljo goro in bele strmine Pece.

Malo pred kočo smo zagledali prve avriklje. Vse skale v gozdu so bile posute z njim. Po malici na koči smo se začeli strmo spuščat nazaj proti dolini Jazbinskega potoka. Prvi del poti smo še občudovali avriklje, drugi del poti pa se čudili nad močjo narave, saj je bilo prevrženih res veliko dreves, ki smo jih morali preplezati, ali se kotaliti pod njimi. Ob poti smo občudovali tudi prve listke gorskega gabra, ki so se v soncu srebrno svetili in bele cvetove na manjših drevesih - šmarna hrušica.

Utrujeni, veseli, polni vtisov in s smolo na rokah smo prišli do čebelarskega doma v dolini, kjer nas je čakal avtobus z jedačo in pijačo, ki smo si jo pripeljali zraven. Na poti proti domu smo si ogledali še Štoparjev most v Poljani malo pred Prevaljami. Preživeli smo lep sončen dan v naravi.